Znanost

Kot je navedeno, je decembra lani lokalni kmet našel pokope, ko je prekopaval svoje polje v vasi Nowa Vyrbovka. V publikaciji je bilo poudarjeno, da je bila ta regija v antiki rimska provinca, imenovana Moesia. Na kraj odkritja grobov so bili poslani arheologi iz Pokrajinskega zgodovinskega muzeja Veliko Tarnovo, ki so začeli z izkopavanji.

Oba grobova sta bila izdelana iz kamna, stene so bile prekrite z ometom, vrh pa z apnenčastimi ploščami. V večjem grobu so našli dve odrasli osebi, moškega in žensko, ki sta bila v času smrti stara med 45 in 60 let. Pokopana sta bila z nakitom, kovanci in različnimi posodami, vključno s tremi “lacrimaria” – majhnimi bučkami za zbiranje solz žalujočih.

Strani: 1 2

Norveški strokovnjaki iz Arheološkega muzeja Univerze v Stavangerju so na kmetiji Utstein na otoku Klosteroy ob jugozahodni obali Norveške odkrili morebitne ostanke tržnice iz vikinške dobe.

Na otoku, ki je znan po svoji bogati kulturni dediščini, se nahaja eden najbolje ohranjenih srednjeveških samostanov na Norveškem in številne druge znamenitosti. Septembra lani je skupina arheologov opravila georadarsko raziskavo kmetijskih zemljišč, s katero so ugotovili prisotnost več struktur, ki jih je pod njimi ustvaril človek.

Strani: 1 2

Znanstveniki so ugotovili, da ima postavitev zelenih, nenamakanih streh v mestnih območjih številne prednosti. Zlasti v raziskovalni nalogi strokovnjakov z univerze Kenhi, ki so jo predstavili v reviji Nature Cities, je navedeno, da strehe z rastlinami ne le zmanjšujejo porabo energije, temveč tudi pomagajo blažiti vročino v mestu.

Znanstveniki so prišli do ustreznih ugotovitev po analizi vpliva zelenih streh na mikroklimatske razmere v južnokorejski prestolnici Seul. V ta namen so upoštevali podatke za avgust 2018, saj zadnji poletni mesec velja za najbolj vročega v metropoli. Raziskovalci so določili različne vrednosti temperature in toplotnih tokov za strehe, na katerih so urejene zelene površine ali pa jih sploh ni.

Strani: 1 2

Nova študija, predstavljena v reviji Journal of Photonics for Energy, navaja, da bi se učinkovitost fotonapetostnih celic lahko povečala zaradi udarcev. Predvideva se, da bi z dodajanjem majhnih izboklin na površino fotonapetostnih celic te lahko postale za dve tretjini učinkovitejše, saj bi lahko zajemale svetlobo pod širšim kotom.

Fotonapetostne celice imajo običajno ravno obliko, ki povečuje površino, izpostavljeno sončni svetlobi v danem trenutku. Takšna oblika je najboljša, ko je sonce pod določenim kotom, zato so plošče večino dneva obrnjene pod kotom 15 ali 40 stopinj.

Raziskovalci s turške univerze Abdullah Gül pa so s simulacijami ugotovili, da lahko kupolaste izbokline na fotovoltaičnih celicah izboljšajo sončne površine.

Strani: 1 2

Ekscentrični raziskovalec umetne inteligence Eliezer Yudkowsky se je vrnil na infopol z novo napovedjo o prihodnosti človeštva.
Po njegovem mnenju nas od “terminatorske apokalipse” in “peklenske pokrajine iz Matrice” loči še ne 50 let, ampak “dve leti, morda deset”.

Yudkowsky se je v nedavnem intervjuju pritožil, da se ljudje ne zavedajo vseh nevarnosti umetne inteligence. Poleg tega strokovnjaka si tudi številni drugi raziskovalci zastavljajo težavno vprašanje: “Zakaj bi morali tehnologijo obravnavati kot neizogibnost, čeprav se zdi, da bi lahko uničila veliko delovnih mest?”

Strani: 1 2